O RAZUMU IN STRASTI
Vaša duša je večkrat bojišče, na katerem se vaš razum in vaša razsodnost bojujeta zoper vašo strast in poželenje.
Ko bi le mogel biti mirotvorec v vaših dušah in spremeniti nesoglasja in nasprotja vaših prvin v eno samo melodijo.
Toda kako naj jaz to storim, če še vi sami ne postanete mirotvorci in celo prijatelji vseh svojih prvin?
Vaš razum in vaša strast sta krmilo in jadro vaše plavajoče duše.
Če se zlomi vaše krmilo ali raztrga vaše jadro, vas bo ali odneslo in boste izročeni valovom, ali pa boste ostali zasidrani sredi morja.
Kajti če razum vlada sam, hromi vaš zagon; in strast, prepuščena sama sebi, je plamen, ki gori, dokler se sam ne uniči.
Zato naj vam duša dviga razum do višine strasti, da bo mogel prepevati;
in razum naj vodi strast, da bo vaša strast mogla živeti v vsakodnevnem vstajenju in se kot feniks znova porajati iz pepela.
Želim, da gledate na svojo razsodnost in na svojo strast, kot bi gledali na dva prijatelja, draga gosta v vaši hiši.
Gotovo bi enega gosta ne spoštovali bolj kot drugega; kajti kdor je pozornejši samo do enega, izgubi ljubezen in zaupanje obeh.
Ko med griči sedite v sveži senci belih topolov, deležni miru in vedrosti prostranih poljan in ravnic, tedaj naj vaše srce v tišini izreče: “Bog počiva v razumu.”
In ko pridivja nevihta in silen veter vihra z gozdovi in ko grom in blisk oznanjata mogočnost nebes, tedaj na srce spoštljivo reče: “Bog deluje v strasti.”
In ker ste dih v božjem območju in list v božjem gozdu, morate tudi vi počivati v razumu in delovati v strasti.
(Khalil Gibran, Prerok)
