Metis – boginja praktične in intelektualne modrosti (metis strgr. = moder nasvet, praktična modrost)
MITOLOGIJA:
Metida je bila hči dveh Titanov – Tetide, boginje Lune, in Okeana, vladarja voda, ki so obkrožala zemljo. Kot Titanka je bila del starejšega vladajočega reda božanstev, ki jih je Zevs želel vreči s prestola. Zasledoval jo je, ona pa je bežala pred njim in prevzemala številne oblike, da bi mu pobegnila, vendar jo je nazadnje ujel in postala je njegova prva žena.
Zevsu je pomagala premagati Kronosa in Titane z nasvetom, kako naj vsuje Kronosu v pijačo bljuvalo, da je izbruhal požrte otroke – Pozejdona, Hada in tri sestre, ki so mu nato pomagali v desetletni vojni.
Ko je Metida nosila Zevsovega otroka, mu je nek orakelj napovedal, da bo otrok hči, če pa bo Metida še v drugo zanosila, bo sin, ki ga bo vrgel s prestola, kot je on vrgel svojega očeta. Zato je prelisičil Metido, jo pomanjšal in požrl, njegova najljubša hči, ki ga nikoli ni razočarala, Atena, pa se je “rodila” (po posredovanju Hefajsta z bronasto sekiro …) iz Zevsove glave brez spomina na mater.
Metida (in podobne boginje v strgr. mitologiji) je s tem “izginila” iz zgodovine in zahodne mitologije, ki je izrazito patriarhalna.
Metidina modrost je osredotočena na izkustveni in otipljivi svet. Metida je poosebljenje uporabnih načinov znanja in delovanja. Metida ima sposobnost, da intelektualno dojame položaj, nato pa modro in vešče deluje.